Blog

10 nasvetov za manj zavržene hrane

Si vedel/a, da se kar 1/3 vse pridelane hrane zavrže oz. pokvari?  1/3 !  V Evropi to znaša 90 milijonov ton odpadne hrane letno!

Seveda posledično ‘mečemo stran’ tudi neprecenljive vire, kot so voda, energija, kmetijske površine, gnojila…ki se uporabljajo za njihovo pridelavo. – Kar 1/4 celotne svetovne porabe vode gre za hrano, ki se na koncu zavrže!

Na drugi strani pa je na svetu več kot 1 milijarda ljudi, ki nimajo dovolj za jesti.

Zavržena hrana je torej problematična tako z ekološkega, ekonomskega kot tudi socialnega vidika.

Seveda se ne smemo slepiti, da bomo kdaj proizvedli nič odpadne hrane. Vendar se je potrebno zavedati, da ko govorimo o zavrženi hrani, še zdaleč ne govorimo le o plesnivi, gnili in neuporabni hrani, ampak tudi o hrani, ki je še popolnoma uporabna, le ni prave oblike, velikosti, ali pa smo jo kupili preveč… – zato je tu še ogromno prostora za izboljšave.

V razvitih državah se kar 40% celotne hrane zavrže na koncu verige – v trgovinah in pri potrošnikih. V Evropi namreč vsak posameznik v povprečju zavrže kar 95 – 115 kg hrane letno. Medtem ko so povprečja nekaterih manj razvitih držav 6 – 11 kg na leto.

In če se nam včasih zdi, da kot posameznik nimamo nobenega vpliva, imejmo v mislih to, da je vedno najprej potrebno začeti majhno, da lahko dosežemo velike stvari. 🙂

Tukaj je torej 10 nasvetov, kako lahko tudi ti začneš z zmanjševanjem odpadne hrane:








1. P L A N I R A J

 

Vse se začne še preden sploh prideš do trgovine. Naredi si jedilnik za 1 teden vnaprej. Jedi si razporedi tako, da boš najprej skuhal/a tisto hrano, ki se hitreje pokvari. Napiši si vse sestavine, ki jih potrebuješ za kosila, zajtrke in večerje. Pojdi v trgovino in kupi točno to in nič več, kar imaš na seznamu. Delanje takšnega seznama ti vzame največ 10min na teden. Prihraniš torej ogromno časa in denarja, hkrati pa na tak način proizvedeš VELIKO manj odpadne hrane. Pri meni je zadnji dan v tednu pogosto “SKUHAJ KAR OSTANE” 😛 In vedno nastane kakšna zanimiva nova jed 😀

Če ne veš točno, kako bi se tega lotil/a ali potrebuješ malo podpore in motivacije, se pridruži facebook skupini ŽIVIM ZERO WASTE (LINK) kjer objavljamo tedenske jedilnike in ideje za obroke s čim manj embalaže. Lepo vabljen/a!

 


2.  ( N E ) P O P O L N A   Z E L E N J A V A 

 

Preprosto vzemi tisto grdo in nepopolno papriko, ki je nihče drug noče. 🙂 Krompir ki ni popolnoma simetričen je prav tako dober, a žal obstaja velika verjetnost, da bo ostal na policah trgovin in se pokvaril. Če vem, da bom določeno zelenjavo kuhala še ta ali naslednji dan, vzamem bučko, ki je rahlo obtolčena ali sadeže, ki so morda že bolj mehki (a vseeno užitni in popolni za kuhanje!).


3.  S K U H A J   M A N J

 

Ko kuhamo, pogosto ne razmišljamo o količini hrane, ki jo dejansko potrebujemo, da se nahranimo, ampak kuhamo preveč (za vsak slučaj, da ne bo zmanjkalo). Naši krožniki so preveliki, naše porcije prav tako. Če ti pri kosilu pogosto ostane hrana ali pa se napokaš toliko, da se ne moreš premikati, potem je čas, da začneš aktivno zmanjševati količino skuhane hrane. Tudi to ti bo privarčevalo denar 😉

Če kuhaš večje količine za več dni vnaprej pa je to seveda čisto ok 🙂


4.  P O S O D I C E   Z A   H R A N O

 

Tako kot doma tudi v restavracijah ponavadi pretiravajo s količino hrane. Zato vedno ko greš v restavracijo seboj prinesi posodico, v katero lahko preložiš ostanek kosila, da ga odneseš domov in poješ za večerjo.

Super lepe in kvalitetne lunchbox-e različnih velikosti lahko najdeš tudi TUKAJ.

To, da pustiš hrano na krožniku (in posledično metanje ostankov stran) bi moralo postati družbeno nesprejemljivo. Tako kot je bilo včasih metanje smeti na tla nekaj normalnega, danes pa nihče niti ne pomisli na kaj takega.


5.  S P O Š T O V A N J E   H R A N E

 

Hrana je danes neverjetno poceni. Posledica poceni hrane pa je, da hrane ne cenimo več. Zato do nje ne gojimo več spoštovanja, ampak jo zavržemo brez slabe vesti. Kultura prehranjevanja se je namreč zelo spremenila in v današnjem času, ko zelo malo kuhamo in zelo veliko pogrevamo že pripravljene jedi, hrano dojemamo drugače. Ker je ne vzgojimo sami, se niti ne zavedamo koliko truda, energije in transporta je bilo vloženega v tisto banano ali brokoli, ki si ga brez pomisleka vrgel stran. Ponovno moramo začet ceniti hrano. A ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih.


 

6.  K U H A N J E   I Z   O S T A N K O V   H R A N E

 

Na internetu obstaja ogromno receptov KAKO KUHATI Z OSTANKI HRANE!

Stebla, olupki in zelenja vse to je okusno in uporabno!

Steblo brokolija je prav tako dobro, kot cvetki! Zelenje pri korenčku – lahko narediš pesto ali pa ga preprosto vključiš zraven korena. Stebla blitve lahko uporabimo pri kuhanju juhe, lahko jih gratiniramo in dobijo sladkast okus, menda je zelo dobro tudi, če jih zmiksamo s tahinijem in nastane malo drugačna vezija humusa. Iz ananasove sredice naredimo čips. Shranimo olupke in jih uporabimo za delanje jušne osnove.

Pomisli : Večina ljudi steblo brokolija zavrže. Kljub temu, da je prav tako dobro in polno hranil. Torej če za brokoli plačaš 1€, vsakič vržeš stran skoraj 50 centov.

In enako počnemo pri vsakem kosu, kjer zavržemo določene dele zelenjave, ki jih nismo vajeni kuhati, a so prav tako dobri in užitni. Če izkoristimo celoten potencial hrane, ki jo kupimo lahko na dolgi rok privarčujemo OGROMNO DENARJA.

 


7.   P R A V I L N O   S H R A N J E V A N J E   H R A N E

 

Npr. Solata in sveža zelišča zdržijo veliko dlje, če jo postaviš na sobno temperaturo in v kozarec vode. Ne hrani zelenjave v plastičnih vrečkah v hladilniku, saj se hitro začne nabirati kondenz in hrana začne gniti. Krompir in čebulo hrani v hladnem in temnem prostoru – ločeno! Jabolka in banane je najbolje hraniti na sobni temperaturi in ne v hladilniku. Pre-zrelih banan ne zavrzi, ampak jih porabi v smutiju ali pa naredi bananin kruh (bolj zrele banane – boljši je kruh 😉 ) … Preglej internet za nasvete ali sam premisli, kako lahko podaljšaš obstojnost hrane.

Če poleti na vrtu pridelaš preveč hrane razmisli ali jo lahko vložiš, posušiš, zmrzneš, skuhaš marmelado ali podariš sosedu/prijatelju.


 

8. Z M A N J Š A J   A L I   P R E N E H A J   U Ž I V A T I   

Ž I V A L S K E   I Z D E L K E

 

Uživanje živalskih izdelkov je slabo zaradi mnogo različnih razlogov, eden od njih pa je zagotovo tudi odpadna hrana. Cca 2/3 celotne hrane, ki jo pridelamo za živinorejo, živali pretvorijo v toploto ali iztrebke. Tako nam od tega ostane le še 1/3 hrane v obliki živalskih produktov. To pa je zelo slab izkoristek. Zato je veliko bolje, če uživamo direktno rastlinsko hrano, brez vmesnega člena (živali). Poleg tega je pri živinoreji problem proizvajanja ogromnih količin metana – kar predstavlja večji vpliv, kot izpušni plini celotnega svetovnega transporta. Torej vaše telo, okolje in živali vam bodo hvaležne 🙂


9.  K O M P O S T I R A J   D O M A   A L I   P O D A R I   

 

Česar res ne moremo porabiti in enostavno moramo zavrzti (ker se pokvari ali enostavno ni užitno), pa nujno kompostirajmo. Ne mečimo hrane v navadne smeti. Na deponijah takšna hrana pristane na kupih pod ostalimi odpadki, kjer začne počasi gniti. Ker ni dovolj kisika, se začne sproščati metan, ki pa ima kar 30-krat večji toplogredni vpliv kot CO2. Najboljša rešitev je, da imamo doma kompost. Kjer to ni mogoče, se pozanimamo, ali ga lahko podarimo npr. sosedu ali pa morda kmetiji, kjer bi ostanki hrane prišli prav kot hrana za prašiče.


10.  D E L I   Z N A N J E   I N   I Z K U Š N J E 

 

Pogovarjaj se s prijatelji. Deli to objavo ali pa svoje nove recepte o kuhanju z ostanki hrane. Večina ljudi se namreč še vedno ne zaveda problema odpadne hrane.


VIRI:

https://www.sciencedaily.com/releases/2015/08/150814091148.htm

http://www.fao.org/save-food/resources/keyfindings/en/

https://www.wastecooking.com/en/#the-issue-of-food-waste

https://www.lovefoodhatewaste.com/recipes

https://www.brit.co/food-scrap-recipes/

Related Posts

Dodaj odgovor