Blog

Tipi filtrov v sončnih kremah (kemični vs mehanski filtri) ter njihov vpliv na morske organizme

Večina člankov, ki sem jih zasledila na temo sončnih krem, se posveti zgolj različnemu načinu delovanja sončnih krem in prednosti posameznih za uporabnika. Vpliv na druge organizme pa je zgolj na hitro omenjen ali še to ne. Mene pa prav to področje zelo zanima, zato sem ga za tokratni blog malo podrobneje raziskala. Tako se boš v današnjem blogu poleg osnovnih razlik med različnimi tipi sončnih krem, lahko naučil/a več tudi o vplivu na vodne ekosisteme. Namig: Žal bo kar nekaj slabih novic, a tudi veliko enostavnih rešitev. 🙂

Še preden se lotimo različnih tipov filtrov pa najprej razčistimo vprašanje:

ALI JE ZAŠČITA PRED SONCEM ZARES POTREBNA?

Odgovor je enoten – JA! Pred škodljivimi UV-žarki se je potrebno zaščititi, saj ti povzročajo kožnega raka.

Kožni rak je najpogostejši rak na svetu, zelo pogost je tudi v Sloveniji. Kožni rak nas lahko doleti že v mladosti. Kljub temu, da za nastanek kožnega raka vplivajo različni dejavniki, pa je izpostavljenost UV- žarkom zagotovo največji med njimi.

Kako se zaščitimo pred škodljivimi sončnimi žarki?

  • Ko je sonce najmočnejše se zadržujemo v senci
  • Če moramo biti na soncu, si telo zaščitimo z oblačili in pokrivali
  • Koža na telesu mora biti zaščitena s sončno kremo

RAZLIKA MED UVA IN UVB SONČNIMI ŽARKI

UVA sončni žarki prodirajo v globlje plasti in ne povzročajo rdečice in opeklin. Prav zato se njihovega učinka pogosto sploh ne zavedamo. UVA žarki povzročajo predčasno staranje kože in spremembe v DNA, celicah in tkivih. Vse te posledice niso vidne takoj a šele po nekaj letih. UVA žarki prodirajo tudi skozi steklo, zato je potrebna zaščita tudi v primeru, da sedimo ob oknu ali se vozimo v avtomobilu.

UVB sončni žarki pa so odgovorni za dejanske opekline in delujejo bolj na površini kože. Prav ti žarki največkrat povzročajo kožnega raka. UVB žarki prodirajo tudi skozi vodo, zato nas lahko opeče tudi ko smo pod vodo.

Zaradi tega različnega vpliva je zelo pomembno, da izbiramo sončne kreme s širokim spektrom delovanja, ki zaščiti tako pred UVA, kot tudi UVB sončnimi žarki.

TIPI FILTROV

Filtri v sončnih kremah se delijo na dva glavna tipa: Kemični in mehanski oz. mineralni filtri. Oba tipa filtrov dokazano zmanjšata poškodbe na koži, ki jo povzroča sonce in zmanjšata tveganje za opekline in kožnega raka. Glavna razlika pa je v načinu njunega delovanja.

KEMIČNI FILTRI

Kemični filtri so kot neke vrste goba. Absorbirajo UV žarke, z njimi reagirajo, ter jih spremenijo v toploto. Sestavine, ki jih kemične ‘komercialne’ sončne kreme vsebujejo so ponavadi oxybenzone, avobenzone, octisalate, octocrylene, homosalate in octinoxate. Zaradi njihove sestave se kemične sončne kreme navadno lažje in bolj ‘lepo’ razmažejo in vpijejo v kožo. Vendar pa si znanstveniki še vedno niso popolnoma enotni, ali so kemični filtri varni za uporabo ali ne. Kemični filtri se namreč absorbirajo v našo kožo in prehajajo tudi v našo kri. Sestavine lahko povzročajo draženje zelo suhe in občutljive kože (višji kot je faktor večja je možnost za reakcijo). Kar pa je zame osebno najpomembneje je to, da večino sončnih krem s kemičnimi filtri, škoduje morskim organizmom. Poglejmo si kako:

VPLIV KEMIČNIH FILTROV NA MORSKE ORGANIZME

Problematični sta predvsem sestavini Oxybenzon in octinoxat, ki ju vsebuje večina krem s kemičnimi filtri. Obe sta motilca endokrinega sistema (podobno kot bisfenoli (BPA) v plastiki – blog o nevarnosti bisfenolov najdeš na TEM LINKU) in sta toksični za ribe, korale in druge morske organizme.

Koralni grebani po celem svetu propadajo že zadnjih 50 let. Do leta 2050 se predvideva, da bo zaradi povišanih temperatur, zakisanja oceanov, zmanjšane slanosti in vnosa toksičnih snovi (kot je npr. oxybenzon), uničenih 90% koralnih grebenov. Samo Karibi so v zadnjih 50 letih izgubili kar 85% koralnih grebenov.

Zdravi koralne združbe so odvisne od simbiotske povezave z algami. Sestavine kemičnih sončnih krem deformirajo in ubijejo simbiotske alge, kar povzroča beljenje in umiranje koral. Oxybenzon prav tako poškoduje DNA koral (polipov), zmanjša njihovo učinkovitost razmnoževanja in oslabi njihov imunski odziv. Opustošene in mrtve korale pa koralnemu grebenu ne morejo več nuditi učinkovitega skrivališča ter prostora za razmnoževanje in hranjenje stotinam drugih morskih organizmov (ribe, morski ježki,…), kar posledično vodi tudi v njihovo izumiranje. Uničeni koralni grebeni prav tako ne morejo več opravljati funkcije zaščite obale pred neurjem in spiranjem peščenih obal. Zaradi vseh teh lastnosti, so na mnogih lokacijah kreme z oxybenzonom prepovedali.

Kljub temu, da je pri vplivu kemičnih sončnih krem pogosto govora le o koralnih grebenih, pa ti niti slučajno niso edini organizmi, ki so zaradi njih prizadeti. Aktivne sestavine v kemičnih sončnih kremah pri RIBAH vplivajo na njihovo deformiranost, zmanjšano plodnost in oslabljen imunski sistem (večja izpostavljenost boleznim). Zadnje raziskave so pokazale tudi, da so sestavine kemičnih sončnih krem (še posebej tistih v spreju) toksične tudi za MORSKI FITOPLANKTON. Težava Oxybenzona in octinoxata je tudi, da se – tako kot bisfenoli – BIOAKUMULIRAJO, kar pomeni, da se njihova koncentracija povečuje proti vrhu prehrambene verige (od planktona do večjih, mesojedih rib v katerih je koncentracija teh sestavin najvišja).

VPLIV KEMIČNIH FILTROV NA LJUDI

Bioakumulacijske sposobnosti Oxybenzona pomenijo, da ko ga naše telo enkrat absorbira, v neki meri ostaja v našem sistemu in se v njem nalaga. CDC je v raziskavi ugotovil, da je kar 90% od 2500 testiranih v svojem urinu imelo oxybenzon. Ocenjeno je, da se 4% oxybenzona absorbira v naša telesa pri vsakem nanosu sončne kreme. Izpostavljeni smo tudi, če plavamo v morju, kjer se nahaja oxybenzon (sončna krema drugih plavalcev, na zelo obljudenih kopališčih). Oxybenzon v naša telesa pride tudi z uživanjem rib in pitjem vode (čistilne napave ne izločijo oxybenzona iz odpadnih vod). Kot zanimivost, je oxybenzon dodan tudi nekaterim plastikam, kot fotostabilizator in lahko (tako kot bisfenoli), migrira iz embalaže v hrano, ki jo jemo. Še huje, oxybenzon je dodan tudi nekaterim jedem, saj sodeluje pri izboljšanju okusa jedi.

Učinki oxybenzona v sončnih kremah na zdravje ljudi so zaenkrat še neznani. Občasno sončne kreme s to sestavino povzročajo alergijske reakcije na koži. Prav tako kaže, da oxybenzon do neke mere vpliva na hormonsko aktivnost pri laboratorijskih živalih. Zaenkrat ni dovolj podatkov, da bi lahko ocenili vpliv oxybenzona na zdravje ljudi, zato zdravstvene organizacije menijo, da njegovi pozitivni učinkov (zaščita pred UV žarki) pretehtajo potencialne negativne učinke.

 

KAJ PA ČE NE ŽIVIM BLIZU MORJA, ME MORA VSEENO SKRBETI?

Tudi če si naneseš sončno kremo za sprehod po mestu in si pred spanjem umiješ obraz, bodo sestavine sončne kreme potovale po tvojem odtoku do kraja, kjer se komunalna voda zlije v reko in na koncu konča v morju. Pri 8 milijardah ljudi in vsakodnevnih nanosih sončnih krem, se količine hitro seštevajo. Študije predvidevajo, da naj bi vsako leto v morske ekosisteme prešlo kar 14 000 ton (!) sončnih krem! 

Odgovor je torej JA, tudi če živimo daleč stran od morja, bo voda, ki jo uporabljamo, slej ko prej prišla v morje. Zato je prav, da imamo v mislih kakšne sestavine vanjo izpiramo.

KAJ JE TOREJ REŠITEV?

MEHANSKI OZ. MINERALNI FILTRI

Za razliko od kemičnih filtrov, mehanski filtri delujejo kot ščit, ki odbija sončne žarke. Mineralne sončne kreme ostanejo na površini kože in se vanjo ne absorbirajo.

Te sončne kreme delujejo na bazi cinkovega oksida ali titanovega oksida. Pomembno je, da je na sončni kremi označeno, da sta v mikro in ne nano obliki. Kajti oba filtra imata v nano obliki prav tako negativen vpliv na morske organizme, kot tudi potencialno naše zdravje. Zato vedno gledamo, da izbiramo filtre v mikro obliki. Ti so za morske organizme varni.

Po čem pa se mineralne sončne kreme od kemičnih razlikujejo glede nanosa? Mineralne kreme imajo drugačno strukturo in so zato nekoliko slabše mazljive. Ker se filtri ne absorbirajo, na koži pustijo rahlo belo plast, ki je posledica teh mineralov. So pa mineralni filtri bolj nežni do kože, še posebej pri dojenčkih in otrocih.

V Moji Culi lahko najdeš kar 3 znamke sončnih krem na mineralni osnovi – nobena od njih nima filtrov v nano obliki. Lahko jih najdeš na tem LINKU.

No, pa smo se le prebili do konca bloga! Si se naučil/a kaj novega, ali so ti bile te informacije že poznane? Meni je raziskovanje o tej temi le še dodatno potrdilo, da je vredno porabit kakšno minutko več za nanašanje mineralnih sončnih krem in sem potem lahko brez slabe vesti! Kaj pa ti? Kakšne sončne kreme uporabljaš? Vesela bom tvojega komentarja!

Lep dan!

Barbara

 

VIRI IN DODATNA LITERATURA

  1. Vpliv kemičnih filtrov na morske organizme je povzet po naslednjem članku: http://www.beachapedia.org/Reef_Friendly_Sunscreens
  2. Znanstveni članek: Review of environmental effects of oxybenzone and other sunscreen active ingredients: https://www.jaad.org/article/S0190-9622(18)32189-3/abstract
  3. Znanstveni članek: Tsui MMP, Leung HW, Wai TC, et al. Occurrence, distribution and ecological risk assessment of multiple classes of UV filters in surface waters from different countries. Water Res. 2014;67:55‐65
  4. Znanstveni čanek: Downs CA, Kramarsky‐Winter E, Segal R, et al. 2016. Toxicopathological effects of the sunscreen UV filter, oxybenzone (benzophenone‐3), on coral planulae and cultured primary cells and its environmental contamination in Hawaii and the U.S. Virgin Islands. Arch Environ Contam Toxicol. Vol 70, pp. 265‐288.
  5. Znanstveni članek: Antonio Tovar-Sanchez, David Sanchez-Quiles, Gotzon Basterretxea, Juan L. Benede, Alberto Chisvert, Amparo Salvador, Ignacio Moreno-Garrido, Julia´n Blasco. 2013. [https://journals.plos.org/plosone/article/file?type=printable&id=10.1371/journal.pone.0065451 Sunscreen Products as Emerging Pollutants to Coastal Waters0. PLoS ONE 8(6): e65451.
  6. Znanstveni članek: US Center for Disease Control and Prevention. 2009. Fourth National Report on Human Exposure to Environmental Chemicals.
  7. Znanstveni članek: DiNardo, J. & Downs, C. 2018. [ https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.12449 Dermatological and environmental toxicological impact of the sunscreen ingredient oxybenzone/ benzophenone‐3]. Journal of Cosmetic Dermatology, Vol. 17, No. 1, pp. 15-19.
  8. https://www.cdc.gov/biomonitoring/pdf/Benzophenone-3_FactSheet.pdf

Dodaj odgovor