Učilnica / Info

Zgodovina zero waste gibanja

Če smo v prejšnjem članku govorili o tem, kaj izraz Zero waste sploh pomeni, se bomo tokrat posvetili kratki zgodovini tega gibanja.

Če malo pomislimo je bil takšen način življenja včasih nekaj vsakdanjega, le da takrat nihče ni potreboval izraza za to. V trgovino se je hodilo s cekarji in po mleko s svojimi steklenicami. Oblačila se je nosilo dokler niso skoraj razpadla in so nato postala cunje za čiščenje.

Vse to je bila sicer pogosto posledica pomanjkanja in pa enostavno tega, da plastike ni bilo na voljo.

Po 2. svetovni vojni, pa se je plastika začela pojavljati povsod.

PRVA OMEMBA ‘ZERO WASTE’

Sam izraz ‘Zero Waste’ je bil prvič omenjen v 70ih in sicer kot ime podjetja. Kemik Paul Palmer je ustanovil Zero Waste Solutions, katerega ideja je bila odpeljati odpadne laboratorijske in industrijske kemikalije in jih prodati naprej drugim raziskovalcem ter podjetjem, za katera so bile te še uporabne.

Vendar to še ni bil čisto pravi koncept Zero waste, kot ga poznamo danes.

Skozi leta izkušenj je Paul svoje misli strnil v knjigi ‘Getting to Zero Waste’. Ugotovil je, da je ključna rešitev in razlika med ‘zero waste’ in recikliranjem izboljšana in podaljšana funkcionalnost izdelka. Tako na primer ponavadi steklenico takoj po uporabi vržemo v koš za steklo, tam se razbije in iz nje kasneje naredijo novo (velik energetski vložek). Boljša alternativa pa je, da steklenico ponovno napolnimo/uporabimo in s tem v celoti povrnemo njeno funkcijo.

DOBA RECIKLIRANJA

Leta 2006 je izšel dokumentarec The Inconvenient truth (ki se mi je, takrat še osnovnošolki, usidral globoko v podzavest). Na veliko se je začelo govoriti o onesnaževanju, globalnem segrevanju ozračja in o smeteh. Recikliranje odpadkov je bila popolna rešitev! Več si recikliral, bolj ekološko in okolju prijazno si živel. Vsako gospodinjstvo je dobilo posebne smetnjake za plastiko, ostalo pa smo nosili na ekološke otoke.

Žal je vedno bolj razvidno, da recikliranje še pospešuje in celo upravičuje potrošnjo stvari za enkratno uporabo. Pomislimo na primer na plastičen lonček jogurta ovit s papirjem. Papir predstavlja le nepotrebno embalažo, a ko ga ločiš od plastike, se dejansko počutiš bolje kot če bi kupil jogurt le v plastičnem lončku. Ko stvar takole izpostavimo se nam zdi res neumna, ampak DELUJE! Takih primerov je še nešteto in prav vsi smo žrtve takšnega marketinga.

Korporacijam kot so npr. Coca-cola, McDonald’s, Nestle Waters,… ideja recikliranja pravzaprav ustreza. Celo tako zelo, da so skupaj še z nekaj podjetji ustanovili organizacijo Keep America Beautiful. Na njihovi spletni strani je ogromno govora in poveličevanja recikliranja in prav nič o samem zmanjševanju odpadkov. Izmislili so si tudi World Recycle day. Dan, ki je namenjen temu, da se počutimo bolje, ko ločujemo odpadke in tako skrbimo za okolje in se hkrati slepimo, da lahko svet rešimo z recikliranjem.

Ne razumite me narobe, recikliranje je pomembno in koristnoa le kot zadnja možna rešitev, nikakor pa ne prva!

Nekateri so počasi le začeli razumeti, da recikliranje enostavno ni dovolj in ne omogoča trajnostnega življenja na tem planetu.

RAZVOJ GIBANJA ZERO WASTE IN POUDAREK NA ZMANJŠEVANJU PORABE

Leta 2013 je izšla knjiga, kateri gre verjetno največ zaslug za popularizacijo načina življenja brez odpadkov. Nekakšen sveti gral tega področja. Bea Johnson je napisala knjigo ‘Zero Waste Home’ (Dom brez odpadkov). Enostaven priročnik opremljen z nasveti in recepti o tem, kako v gospodinjstvu zmanjšati odpadke na minimum. Preko lastnih izkušenj je prešla z zelo potrošniškega načina življenja v popoln minimalizem in življenje brez potrebe po košu za smeti.

Danes je gibanje, tako po njeni zaslugi, kot tudi zaslugi mnogih drugih ‘ambasadorjev’ Zero Waste načina življenja, v porastu. Vedno več se govori o pomenu izdelkov za večkratno uporabo ter zmanjševanju količine odpadkov. Odpirajo se trgovine, ki ponujajo hrano ali čistila na rinfuzo. Ljudje počasi spet začenjajo nosit vrečke v trgovine…

Kar je verjetno še pomembneje, tudi velika podjetja začenjajo slediti nujni potrebi po spremembi v krožno gospodarstvo. Eno najbolj odmevnih je Philips, ki razvija koncept najema žarnic oz. razsvetljave, ki vključuje tudi popravilo in in maksimalni izkoristek odpadnega materiala. A o tem več prihodnjič 🙂

Prihodnost nas neizogibno vodi v krožno gospodarstvo, do tja pa je najverjetneje še dolga pot.

A povem vam, uspelo nam bo 😉👌

Na zdravje na življenje brez plastike!✋

Hvala za vaš čas,

Barbara 💚

Nekaj dodatnega branja na to temo:

  • http://zerowasteinstitute.org/?page_id=202
  • https://zerowastehome.com/about/bea/
  • https://www.youtube.com/watch?v=xXqFeG1VJxc

Related Posts

Dodaj odgovor